Nimam lagodnega občutka ob tem zapisu. Eden od razlogov je ta… da je vse tisto kar je naključnega res tako naključno, da mu delamo krivico s tem, ko ga poskušamo popisati z nenaključnim in (za nekatere bolj, druge spet manj) omejenim naborom besed. Drugič – in to me skrbi veliko bolj – bojim se, da me bo zaneslo in bom poskušala biti duhovita. Pa to nisem. Res. Se včasih trudim. In potem ta prizadevanja na veliko olajšanje mojih najbližjih opustim. Da pa ta zapis ne bi izpadel neposrečeno, ga slikovno omilim s svežimi podobami Ane Desetnice. Ki so konec koncev tudi splet prismojenih (rokodelskih) naključij.

anadesetnica_bronte01.jpg

Naključno dejstvo # 1 ki izhaja že iz predgovora – sem notorično neduhovita. Uničim sleherni vic. Njegovo vsebino, ključni preobrat… v glavnem pa tudi vso potrebno spremljevalno retoriko. Šale, smešnice, anekdote ali dovtipa ne bi znala povedati, pa če bi si s tem morala rešiti golo življenje.

anadesetnica_bronte02.jpg

Naključno dejstvo # 2: sem eden najbolj zaskrbljenih ljudi na svetu. Vsaj dve uri me skrbi izid Štefani pečenke, za katero bi v danem hipu lahko prisegla, da se je sumljivo obarvala v zeleno. Skrbi me za krakovskega klošarja – ali ima za danes za litrco? Včasih me skrbi tudi globalno segrevanje, amplituda priljubljenosti turbo folka in dejstvo, da se je cel’mu svetu odpelal. Moja skrbnost je nadležna.

anadesetnica_bronte03.jpg

Naključno dejstvo #3: Do 22. leta sem mislila, da so vsi pingvini veliki približno dvajset centimetrov. Saj so ptiči? Pri zlaganju konzerviranega graha v nakupovalno košarico je vame trčilo spoznanje, da temu ni tako. 

anadesetnica_bronte04.jpg

Naključno dejstvo #4: Resnico o Dedku mrazu in Božičku poznam že dolgo. Vendar sem veliko predolgo verjela, da je Tito-ta resnično rešil pes. Luks mu je bilo ime.

anadesetnica_bronte05.jpg

Naključno dejstvo #5: Zelo dobro odigram »da sem mrtva«. To lahko brez vaje odigram znova in znova.

anadesetnica_bronte07.jpg

Naključno dejstvo #6: Rada imam stare filme. Ob njih lahko brez slabe vesti kadim. Veliko. In strastno. Rada imam tudi nadaljevanke. Ob njih lahko z malo slabe vesti prežvečim vrečo ”gummy bears” (v slovenskem jeziku se “gumijasti medvedki” sliši preprosto trapasto).

Naključno dejstvo #7: Od ljudi, ki v moje življenje niso sestopili na sorodstveni peron, imam »T.« najraje na svetu. Ljubezen ne potrebuje dodatnega komentarja.

In še naključno tehtno vprašanje za konec… kdo si upa gospodu županu pokazati jezik?

anadesetnica_bronte06.jpg

Na milost ali nemilost, zlepa ali zgrda: bentilnik, Brotherhood of Jesus Christ in PonPet  – igra naključij je vaša.

  • Share/Bookmark

Komentarji



3 komentarjev

  1. sosed, dne 3.07.2007 21:18
    sosed

    hehe, dovolj duhovito zame! :)

  2. bronte72, dne 4.07.2007 10:18
    bronte72

    Ah, nisem ravno najostrejši nož v predalu… pa sem se s tem sprijaznila. Za “mojo duhovitost” velja enako kot za “moje igranje badmintona” – zavedam se, da badminton igram katastrofalno… ampak ga igram res rada. To pa tudi nekaj šteje. ;)

  3. bojc, dne 16.07.2007 23:30
    bojc

    ND#3:
    Nisem vedel, da tudi ti kupuješ grah. Ne vem, kaj je meni, ampak jaz kar ne morem mimo njega v trgovini. Oluščeni grah mi je definitivno najbolj privlačna zelenjava. Pa brokoli. Zapovrh tega, da brokoli še celo z užitkom pojem. V nasprotju s korenčkom. Korenček rahlo zagreni in ga zato ne maram v prevelikih količinah oziroma v preveč samostojni obliki.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !