Kratko poročilo. Trenutno imajo tudi šišenski golobi boljši dan kot jaz. Iz nosa mi neusmiljeno kaplja. Meni-nikoli-prav-jasna-sestava-tekočine, ki moj nos zapušča po kapljicah, je dodobra načela sluznico v notranjosti nosne votline in re-aranžirala zunanjost nosnic. Slednje so videti kot razpokana tla puščavske zemlje, na katero živo bitje ni stopilo stotine let. Glasilke zmorejo zgolj usmiljenja vredne, prasketajoče zvoke, medtem ko je grlo prepletla nekakšna bodeča žica, primerljiva s tisto iz časov okupacije Ljubljane.  Skratka, počutim se, kot bi zdrsnila z levega spodnjega roba sveta.

Diagnoza moje mame je, da se je moje telo uprlo. Preobremenjenosti, prezaposlenosti in večnemu stresu. Diagnoza vseh ostalih je, da je tudi mene blagoslovila nekakšna viroza ki, tako kot vse preostale dele leta in ob vseh ostalih priložnostih, popolnoma neutemeljeno razsaja. Avgusta !?! Moja diagnoza je, da če se to ne bo takoj nehalo – bom z lastno zoprnostjo ugonobila sebe in vse v moji bližini.

Vedno pa se v vsem najdejo tudi dobre novice. Moje avgustovske novoletne resolucije napredujejo. Pozanimala sem se za izkaznico darovalca organov. Pot do nje ni ravno preprosta (kljub vsemu je potrebno ubrati pot do ljubljanskega KC in tam podpisati, overoviti in birokracija, birokracija, … papirje, da postaneš darovalec), je pa izvedljiva. Nameravam jo ubrati v naslednjem tednu. Prav tako nastaja zgodba (ter ilustracije, ampak zanje je pristojen »T.«) otroške slikanice. Ki je doslej vključuje dekletce s konca ulice, krila, severne medvede, namišljenega prijatelja in severni tečaj.

Prav počasi pa napredujejo tudi cvetlični lončki iz rokodelskega dela seznama. S »počasi« mislim na to, da je njihovo barvanje že mogoče preprosto…  da pa bi se mi neprestano dozdeva, da to preprosto potrebuje nekaj več. Torej, del »z barvanjem« je zaključen, začenja se del z »nekaj več«. Ker so cvetlični lončki (in pripadajoča rastlina) mogoče dobrodošla ideja za nekatere bralce rokodelskega bloga… posebej ob razsipnih letnih časih ki vključujejo božična, novoletna, Valentinova in prvoaprilska obdarovanja (okej, zadnje sem si izmislila, ampak ne morete mi zameriti, če pretiravam) sledi kratko poglavje: Cvetlični lončki ali kako ravnati z njimi. Kratko poglavje sodi med rokodelstvo, zato ga bom objavila posebej… takoj zatem, ko bom počasi priplezala nazaj na levi spodnji rob sveta.

  • Share/Bookmark

Komentarji



2 komentarjev

  1. Rokodelski egotrip » Romarsko središče Slovencev: IKEA., dne 9.08.2007 20:12

    [...] IKEA premlevam že nekaj časa. Na njen račun bodo morali počakati tudi napovedani cvetlični lončki.  Meljem jo ker me bega, čudi, malo straši in… si povedano pošteno… ne znam izoblikovati [...]

  2. Meta, dne 22.10.2008 14:39

    Helo!
    Uživam, ko berem tvoje besedne umetnije in vragolije! Zares dobro in meni tako domače!
    Glede srce parajočega opisa težav s prehladom pa…univerzalno zdravilo, ki deluje TAKOJ je: savna…katerakoli…če ne zdržiš finske pa infra…! Po koncu se NE tuširaš ampak samo zaviješ v tople deke in še malo odšvicaš. Potem počakaš, da se ohladiš, se preoblečeš in si fit!
    LP Meta

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !