Temo IKEA premlevam že nekaj časa. Na njen račun bodo morali počakati tudi napovedani cvetlični lončki.  Meljem jo ker me bega, čudi, malo straši in… si povedano pošteno… ne znam izoblikovati lastnega pogleda nanjo. Ter s tem stopiti na platformo trdnega stališča, ki se ne bo zamajalo vsakokrat, ko odprem vznemirljivo nov, povsem drugačen in pisan Ikejin katalog. Ki vsako leto, brez izjeme in »po naključju« priroma do mene. Zato, da bi jaz zatem lahko vsako leto in »po naključju« romala v Graz. S seznamom »artiklov«, ki jih nujno potrebujem.

Prijatelj je rekel, da je Ikejin katalog: » … biblija sleherne ženske, ki je prestopila petindvajseto leto.« Moj najljubši »T.« pravi (no, ne prav s temi besedami) da je iz čvrstosti oprijema, s katerim ženska pograbi Ikejin katalog, mogoče dognati v katerem stadiju je njen»nesting sindrom«. Na temo Ikea se vnemajo prepiri med moškimi in ženskami. Pred in med obiskom graškega pohištvenega raja. Ob temi Ikea se dviguje prah v hiši tudi po povratku iz paradiža. Nekaj smo pozabili, meni »nežnejša« polovica. Slabo razmislili, pri sestavljanju posameznih komponent z glavo odkimava »močnejši« spol. Po nekajmesečnem bivanju na zemlji se izkaže, da nam manjka kar nekaj »artiklov«. Brez njih bivanje na zemlji ni popolno. Kaj popolno – ni mogoče. Sledi povratek v raj. In še eden. In še eden. In tako romanje vsakič znova. Ob letu osorej.

Očitno je, da jaz pri romanju v Ikeo nisem bohvedi kakšna izjema. Mogoče se vanjo vračam nekoliko redkeje kot moje prijateljice – vračam pa se.  Ikea mi je všeč, ker tam lahko poiščem nepobarvane okvirčke, pručke, stole in kar je še podobnih reči. Ki se jim potem po rokodelsko posvetim sama. Všeč mi je iz istega razloga kot mojim mojim sovrstnicam/kom, s katerimi smo skupaj zakoračili skozi prag »nesting« let: pri tej ceni stanovanj, kdo lepo-vas-prosim-pa-si-lahko-privošči slovenske cene pohištva. Navsezadnje smo otroci proletariata.

Ikea se mi upira iz istega razloga, zaradi katerega mi je všeč. Ko tavam med policami spodnjega nadstropja in nabiram »tok pocen« krpare, okvirje, stole in tako naprej… to počnem z obteženo slabo vestjo. Vsi  ti artikli so »tok pocen« z razlogom.  Teše jih vietnamska, kitajska, tajska, korejska korejska deca. Zaradi tega mi ni najlažje pri srcu.

Ter znova, iz istega razloga, zakar mi je pri srcu – se mi je Ikea uprla še enkrat. Nebesa zapolnjena z neštetimi kosi pohištva; neobremenjenega z oblikovalskimi prijemi, barvami, stilom… kar navedno omogoča N kombinacij ne pomenijo nič, če v ta nebesa nismo vstopili s kančkom domišljije in lastne osebnosti. O čem govorim… ? Ko se takole s prijatelji obiskujemo in ogledujemo na novo opremljena stanovanja me zmrazi. Stanovanja namreč kričijo IKEEEEEEJAAAAAAA! V štirih stanovanjih sem zasledila enako samostoječo luč, v dveh popolnoma enaki kuhinji (z identično razporeditvijo elementov) in če bi na licu mesta odprla še zadnji Ikejin katalog – bi lahko poiskala še sliko, na podlagi katere so bili razvrščeni elementi v dnevnem prostoru.

 circa_ceramics-6.jpg circa_ceramics-5.jpg 

Straši me, da moj pogled zaman išče kakšen prežitek iz prejšnjega življenja… iz življenja pred Ikeo. Saj veste kaj mislim… kakšen star čajnik, večkrat pošmrkano dekco, skledo, lanen babičin prt … kos pohištva, ki ga je nerodno pobarval in obdelal stanovalec. Karkoli. Pristala bi tudi na kaj, kar je bilo kupljeno drugje (glej fotografiji, ročno izdelane okrasne ploščice, ki sem jih našla na Trunkt). Kar ne bo videti izrezano iz kataloške slike. Vem da moji prijatelji stanujejo na obiskanih naslovih, vendar ta stanovanja niso od nikogar. V teh stanovanjih bi lahko živel kdorkoli. Še najbolj udobno pa bi se počutila prav gospa Ikea.

Za zaključek: ker se bliža romarski praznik, lahko mojo trditev iz naslova empirično preverimo. Kam bodo (prisežem, jaz tokrat ne) Slovenci romali 15. avgusta? V Ikeo. 

In še post scriptum, ki ni v povezavi z vsem napisanim. Medtem ko to pišem, je zunaj mavrica. Fantastična mavrica. Narava ima domišljijo. Ne nakupuje v Ikei.

  • Share/Bookmark

Komentarji



15 komentarjev

  1. theedge, dne 9.08.2007 23:26

    Lep članek… resničen, pri nas doma ni niti kosa še ikeinega pohištva, nas pa stric (pravkar je konča z opremljanjem stanovanja) neprestano vabi da gremo z njimi… Mislim da bodo moji kmalu podlegli, veseli me le to, da nas najprej čaka še prenova najprej, šele potem je smiselno menjavati pohštvo.

    Ko sm pa bral članek sem kar slišal strica:”Super je, greš uzameš več, pol če ne rabiš pa pelješ nazaj… ” pa nadaljuje:”mi imao kr izlete, nekej pljemo gor, nekej pa dol..” Oni enkrat s kamionom sem, mi 4x nazaj z avtom!”

  2. mark, dne 10.08.2007 00:11

    nisem še bil v tej ikei, se pa tja nekako odpravljam, pa mal berem tole in sem se mal zamislil, ampak pogledat bom pa šel, pa ne 15. avgusta
    :)
    razpored bom pa verjetno naredil po svoje..

  3. prodygy, dne 10.08.2007 00:17

    Pa še zastojn prpeljejo k nam, če nakupiš nad 1000 €, kar se hitro nabere tko ali drgač; solo, duo, trio :)

  4. bluefish, dne 10.08.2007 00:30

    Upam, da Slovenci ne bodo romali 15 avgusta v IKEO, kajti tudi Avstrija ima 15 avgusta praznik in IKEA v Gradcu bo zaprta!!!!

  5. Ben Dover, dne 10.08.2007 07:32

    Ikea z letom 2009 načrtuje širitev na Balkan, kar pomeni tudi Ljubljana.

  6. ole, dne 10.08.2007 07:58

    se roma tudi v rutarja..in lesnino brdo..če rabiš pohištvo, pač geš tja, kjer ga prodajajo…lepega in ne preveč dragega seveda.ne vem, zakaj bi bilo nakupovanje v ikei potrebno spet stigmatizirati za nekaj “kar pa mi,ki smo nekaj posebenga sigurno ne bomo počeli, ker je itak bedno in to počan vsak povprečen slovenec”..bull shit…

  7. leonardo66, dne 10.08.2007 09:18

    Simpicity , to je osnovni moto Ikee.
    Skandinavski način oblikovanja , ki je že zlezel pod kožo povprečnemu evropejcu. Sam sem iz tega “foha” oblikujem in proizvajam pohištvo.In moram priznati , da je Ikea stil tudi nam proizvajalcem malce olajšala življenje. Nobenih krivulj več( skoraj) , samo lepe ravne linije……..
    Tako pač je. Tudi vsak , ki doma dela hamburger bi rad naredil takšnega , kot je Mc Donalsov ampak……

    Za vse obstoja ena enostavna beseda globalizacija in kdor prevlada na tržišču. Ikea definitivno je in na tak način je postala oblikovalsko sveto pismo. Čeprav roko na srce prodajajo izredno nekvalitetno blago ( vsaj v večini primerov) .

    Ampak toplo vodo so že izzumili…..čeprav znova v Ikeji.

  8. iDef, dne 10.08.2007 09:19

    Cenjeni vsi,
    1. Kakovost se ne meri s ceno, ampak z vloženim trudom => tudi stanovanje, ki ga je opremil najet arhitekt je brez osebnosti.
    2. Če ne maraš IKEE pač ne greš tja in kupuješ v Lesnini, Rutarju ali kaki drugi trgovini.
    3. Dejstvo je, da IKEA nudi humano dizajnirano opremo za dom po zmerno razumni ceni.
    4. Tisto kjer IKEA daleč poseka vso konkurenco je napor priu sestavljanju. Pet-delna omara iz Lesnine je imela 1 list A4 formata ročno narisanih navodil. Od tega so bile na eni strani krace, ki naj bi prikazovale vsebino paketa. Poleg tega je manjkalo nekaj vijakov in en tečaj za vrata. DVD omarica iz IKEE je imela 6 strani jasno narisanih navodil in tudi vijaki so bili na skicah videti kot vijaki, ne pa kot rahlo vinjeni črvi.
    5. Tudi superge, pa iMace, pa majice, pa torbice, pa nogometne žoge pa…. izdeluje vzhodnjaška deca, pa se zaradi tega nihče ne obremenjuje. Zato da enemu slovenskemu mladincu ni treba delat do enega 30 leta (če sploh kdaj dela), mora garat cela čreda malih azijcev in črnčkov.

  9. senta, dne 10.08.2007 09:40

    seveda ne pozabimo omeniti dobavni rok pri rutarju in lesnini ki se iz obljubljenega “manj kot en mesec” sprevrze v 3,4…in pol seveda niso oni krivi in ko ves vesel po 4 mesecih dobis pohistvo opazis da nekaj delov manjka katere spet cakas nekaj mesecev za razliko od ikea kjer prides vzames in kupis…idef bodi srecen ker si dobil za 5 delno omaro A4 format mi smo za 5 delno dobil A5 format kjer se ni videlo nič…in glede kakovosti noben mi ne bo trdil da so dvakrat drazje stvari v rutarju in lesnini kakovostejse kot v ikei ker iz lastnih izkusenj vem da ne…poleg tega da ikeaino pohistvo zgleda modernejse ti ni tudi tezko cez nekaj let stanovanje preuredit…

  10. žižmund frojnd, dne 10.08.2007 12:39

    Mah, stalno omenjanje vietnamskih otročkov (le) v zvezi z Ikeo mi gre pa že res na živce. Poglejte v Rutarju in Lesnini – spet otročki, tokrat indonezijski. Ti pa kar naj garajo, ker so večje pizde kot vietnamski! Al kaj?

  11. bentilnik, dne 10.08.2007 13:16
    bentilnik

    Hm… Mislim, da se je malo pobrkalo sam ost v katero meri ‘piska’. Kakor jaz razumem niti ni preveč govora o ravnih linijah, prijazni ponudbi in dejstvu, da je, poleg pohištva približno vse kar nosite na sebi pa tudi večina materialnega kar si lastite, šla prek malih relativno slabo plačanih ruenih rokic. Kaj čmo … to je ekonomija če nam je všeč ali ne.
    Ost je bolj naperjena dejstvu, da se kreativnost pri ustvarjanju svojega lastnega doma, prostora ki ga identificiramo kot čisto po svoje prirejen košček sveta, ki kriči, da je samo tvoj, konča na posameznih straneh najnovejšega kataloga ikeje. Da kuhinja izgleda kot stran 20, spalnica kot stran 160, medtem ko je večina accessories, katerih namen v stanovanju je da izpričujejo naravo, estetiko, poti, življenje prebivalca brloga izbranih iz strani 400-450. Da z malček znanja fotošopa lahko svojo skenirano sliko iz vozniškega dovoljenja, kjer vas je tako lepo ovekovečil studio potrč, združite s skenom strani 20. vse skupaj pošljete svojim prijateljem in pripišete jaz v moji kuhinji. In večina prijateljev bo čudno pogledala in ji ne bo čisto jasno, da stojite v njihovi kuhinji. Z istimi vazami, istimi lonci za spravljanje začimbic, … jebemu še slika je ista – sončni zahod, kupljen v ikeji.

  12. bronte72, dne 10.08.2007 13:18
    bronte72

    bluefish@ imaš prav. Takoj ko sem objavila zadevo, sem ugotovila, da sem bila prehitro pametna.
    ole@ ni stigmatizacije… je le čudenje. Sebi in drugim. In malo razočaranja, da kljub n-tim možnostim, ki jih skandinavsko oblikovanje nudi… ne pograbimo druge možnosti kot tiste, ki je že na pladnju. Oziroma v katalogu.

    iDef@ hm,… tako kot je ambivalenten moj odnos do Ikee je ambivalentno moje pisanje o njej. Strinjam se z leonardom66 – preprostost oblike, materialov, oblikovalska čistost in neobremenjenost ponujata tisočere možnosti. Le da me bega, ker nas malo te možnosti izkoristi. Pogrešam “dušo” pri Ikea opremljenih stanovanjih. Pogrešam osebni napor, ki bi ga v ta stanovanja vložili.No, vsaj v tistih, ki sem jih videla jaz. Poleg tega mi pa postaja malo nerazumljivo, da – kot sem imela priložnost opazovati jaz – se v Ikeo “roma”. Še tudi potem, ko je stanovanje že popolnoma opremljeno.

    Ikea je po mojem mnenju psihologija. Psihologija pravim zato, ker -verjemite mi na besedo, ker iz tega foha pa sem jaz – se je celotno zadevo snovalo in uresničevalo s pomočjo psihologije ter raziskav; ne zgolj nakupovalnih navad ljudi, temveč njihove narave. Tisti, ki je delal komunikacijsko strategijo (v najširšem smislu) je opravil vrhunski job.

    žižmund@ vietnamčki, indonezijčki, kitajčki pravzparav sproducirajo devetdeset procentov naših dnevnih potrebščin… a je kul da otroci delajo? >> po merilih zahodne kulture, katere nezmotljivi “otrok” sem = seveda ne. Ali lahko dramatično prispevamo k temu? Verjetno ne. Le da mene osebno vsakič obteži nekaj slabe vesti. V Ikei, ali pri kupovanju Najkic. Ali… in tako naprej.

  13. sajk, dne 10.08.2007 15:23

    Jaz tudi pogosto opažam naokoli Ikeino robo … hecno pogosto ja. Človek dobi tak “domač” občutek, čeprav tistega artikla morda nima … “o, ja, to je pa Ikea” :)

    Mavrica … ja, včeraj okoli osmih. Na tromostovju sem jo videl. Pravzaprav “ju”. Dvojna je bila … Hkrati sem jo občudoval in klel, ker nisem imel pri sebi fotoaparata (slike z gsm-jem ne štejejo).
    Če ima to kdo dobro pofotkano, se priporočam. :) Na tromostovju bi se dalo fantastične slike narediti s staro ljubljano in res, res, močno mavrico nad njo.

  14. WANE, dne 10.08.2007 21:34

    Kupit, če to naredi otrok ali ne.Če kupim mora delat, ampak preživi.Če ne kupim, nima dela in od lakote umre.Tisti, za katerega dela, pa najde nov artikel in novega otroka.Dilema?Zame ne!

  15. bojc, dne 15.08.2007 20:43
    bojc

    Hm. Malce težko si predstavljam novo in/ali novo opremljeno stanovanje, ki bi imelo dušo. Lahko sicer iz starega prineseš vse “dušne” elemente, vendar s tem verjetno ne preneseš “duše”. Ne vem.

    Z moje perspektive, je selitev ponavadi tudi sprememba na (upamo) boljše. Zavržemo grde in nepraktične omare v barvi kostanja, ki so stale čez polovico 8 kvadratov velike sobice in si zaželimo nekaj bolj odprtega, zračnega in prijaznega. Obisk Rutarja in Lesnine ti da jasno vedeti, da nekaj smrdi v tej deželi, saj precej oddelkov daje vtis vstopa v časovno kapsulo, ki so jo zgradili tam v začetku 80-h. Obisk Marosa in ogled cen Natuzzi te hitro prinese nazaj v samostojnost in kapitalizem. Tudi razni manjši zasebni saloni ponujajo le ti dve alternativi in na koncu se nekje vedno najde Ikea, ki si jo z zanimanjem ogledaš. Po tem ogledu greš še enkrat preveriti v Rutarja in Lesnino in pogruntaš, da imajo tam nekaj kopij Ikea izdelkov v bolj ceneni izvedbi in po višji ceni. In že samo to te stane žblj časa in nj truda, vmes pa se trudiš ne prodati dušo hudiču s strani 162. :)

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !